Poznamo veliko različnih skupin paradižnika,:
- okrogel paradižnik: Meso plodov vsebuje veliko sadne kisline in ima prijeten okus;
- mesnati paradižnik: Delež mesa je večji, paradižniki so dovolj trdi za rezanje. Vsebujejo manj sadne kisline, zato so bolj sladki in imajo polnejši okus kot okrogla sorta.
- koktejl paradižnik: Imenujemo ga tudi češnjevec, cherry ali party paradižnik. Barva plodov je lahko rumena, oranžna ali rdeča. Okus teh paradižnikov je bolj sladek kot pri drugih sortah, zato je idealen za presno uživanje in za dekoracijo drugih jedi.
- ovalni paradižnik: Plodovi so sijoče rdeče barve, imajo čvrsto meso in malo koščic. Zaradi sladkega okusa in svoje arome so primerni za presno uživanje in za solate, priljubljeni pa so tudi za vlaganje.
Paradižnik danes uvrščamo med najbolj razširjene vrtnine; prisoten je v vseh kuhinjah sveta. Uporabljamo ga veliko in pogosto, na vse mogoče načine. Uživamo surovega s kančkom soli, ga kuhamo, pečemo, konzerviramo … Iz njega pripravljamo solate, napitke, mrzle in tople omake, juhe … Dodajamo mu zelišča in začimbe. Baziliko, origano, lovor, liste koriandra … čebulo, česen … pa poper, čili, kumin, muškatni orešek, kari … Prilega se k mesu in siru, rižu, krompirju, testeninam … pa bučkam, papriki, korenju … celo kislemu zelju. Čudežni sadež! Tako pogosto prisoten; tako samoumeven.
Ni veliko plodov, ki vsebujejo toliko dragocenih snovi kot paradižnik. Kot večina plodovk, ima tudi paradižnik majhno energijsko vrednost (100 g paradižnika ima 114 kJ ali 25 kcal), saj vsebuje 94 % vode, okoli 4,7 % ogljikovih hidratov in zanemarljivo malo beljakovin in maščob. Je pa zelo bogat z vitamini in minerali. Novejše raziskave ga uvrščajo med najbolj bogate vire antioksidantnega vitamina C – ob bok limoni in pomaranči. Vsebuje tudi znatne količine vitaminov B (B1, B2, B3 in B6), A, E in K. Vitaminsko obilje dopolnjujejo še minerali: kalij, magnezij in železo, pa tudi elementi v sledovih: baker, krom, mangan in molibden. Vsebuje tudi številne organske kisline in pektine, ki vzpodbujajo tek, aktivirajo prebavne procese in preprečujejo škodljivo delovanje bakterij. Ker ne vsebuje oksalne kisline, ga lahko uživajo tudi revmatiki.
Paradižnik ni priznan kot zdravilna rastlina, znan in tudi priznan pa je njegov blagodejni učinek pri raznih obolenjih: pospešuje izločanje vode iz organizma, znižuje ureo, dobro dene srcu in krvnemu obtoku, znižuje krvni tlak, regulira prebavo. Ker vzpodbuja delovanje trebušne slinavke, je priporočljiv tudi diabetikom. Vlaknine v njem vzdržujejo raven sladkorja in holesterola v krvi. Kot dober vir kalija, niacina, vitamina B6 in folatov ima pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Vitamin K pomaga vzdrževati kosti zdrave, riboflavin in krom pa koristita ljudem z migrenami in sladkorno boleznijo.
Likopen: Likopen (karotenoid), ki daje paradižniku rdečo barvo, največ pripomore k zdravilnemu učinku paradižnika na zdravje, poleg tega pa je tudi učinkovit uničevalec prostega kisika v prostih radikalih. Ljudje, ki uživajo velike količine paradižnika, veliko redkeje umirajo za vsemi oblikami raka v primerjavi s tistimi, ki uživajo malo ali nič paradižnika. Likopen je pomemben del antioksidacijske obrambne mreže v koži in lahko samostojno ali v kombinacijami z drugimi hranilnimi snovmi iz hrane poveča zaščitni faktor kože. Tako povečamo zmožnost kože, da se upre napadom škodljivih sončnih žarkov. (To velja za kuhan ali predelan paradižnik.). Likopen lahko posredno zmanjšuje tudi tveganje za nastanek starostne degeneracije rumene pege.
Paradižnik je poleg likopena tudi bogat vir drugih hranilnih snovi, ki se pri pospeševanju zdravja in vitalnosti med sabo dopolnjujejo. Vsebuje malo kalorij, veliko prehranske vlaknine in kalija. Paradižnik deluje zaščitno pri nastanku raka, predvsem raka na prostati. Z zviševanjem zaužitih porcij paradižnika se zmanjšuje tveganje za nastanek raka na prostati, tveganje za nastanek agresivnih tumorjev na prostati pa kar za 50 odstotkov. Zanimivo je, da je likopen karotenoid, ki ga je v žlezi prostati največ. Nove študije pa kažejo, da paradižnik pomaga varovati tudi pred rakom dojk, prebavil, materničnega vratu, mehurja in pljuč.
Poglejte še:
