Dinozavre načeloma delimo v dve veliki skupini: zavrishije (Saurischia) in ornitishije (Ornithischia), ki se razlikujejo po zgradbi medenice. Dinozavri s kuščarskim okolčjem – zavrishiji, so vključevali vse vrste, ki so jedle meso ter ogromne rastlinojedce, imenovane zavropode, dinozavri s ptičjim okolčjem – ornitishiji, pa so bili vegetarijanci. Zanimivo je, da so bili kljub temu predniki ptic zavrishiji.
Saurischia (grško: sauros = kuščar, ischion = kolčni sklep)
Ornithischia (grško: ornis, ornithos = ptica)
Vsaka medenica je sestavljena iz treh kosti: dimeljnice (lat. os pubis), črevnice (lat. os ileum) in sednice (lat. os ischii). Če sta dimeljnica in sednica na črevnici nameščeni tako, da kaže dimeljnica naprej in sednica nazaj, je to dinozaver iz skupine zavrishijev. Pri ornitishijih kažeta sednica in dimeljnica vzporedno nazaj.
Redovi
Zavrishiji
- Skupina Theropoda
Teropodi so bili običajno dvonožci in mesojedci. Razdelimo jih lahko na dva nadaljnja infraredova:
- Kelurozavri (Coelurosauria oz. zavri z votlimi kostmi) – sem spadajo majhni zavri z lahko telesno zgradbo. Njihovo ime se nanaša na votle kosti s tankimi stenami, iz katerih je večinoma sestavljeno njihovo okostje.
- Karnozavri (Carnosauria oz. mesojedi kuščarji) – k njim sodijo veliki plenilci s težko zgradbo telesa ter srednje veliki mesojedci.
2. Zavropodomorfi
Zavropodomorfi so bili rastlinojedi štirinožci. Po velikosti jih lahko delimo na prozavropode in zavropode s posameznimi družinami.
Včasih so menili, da so prozavropodi predstavniki zavropodov, zdaj pa domnevajo, da predstavljajo le eno od stranskih vej. Prednike imajo med teropodi, najstarejši prozavropodi pa so bili verjetno anhizavridi. Podobni so bili malo večjim plateozavridom, med katerimi je najbolj znan plateozaver.
Zavropodi zajemajo družine največjih živali, kar jih je kdaj živelo na kopnem. Zanje je bilo značilno, da so imeli majhno glavo, dolg vrat in pa velik trup z debelimi nogami in dolgim repom. Pomembne družine so predstavljali brahiozavridi, diplodokidi in kamarazavridi. Zadnja družina zavropodov so bili titanozavridi. Obdržali so se približno 80 milijonov let, do konca krede.
Ornitishiji
- Stegosauria
Stegozavri so imeli majhne glave in masivno telo, na hrbtu pa so nosili velike, navzgor štrleče kostne plošče, ki so se večinoma nadaljevale v bodičasti obliki do konca repa. Družina stegozavridov je imela svoj razcvet v pozni juri. Našli so jih v Severni Ameriki, Afriki, Aziji in Evropi. Najbolj znani člani te družine so bili stegozaver, tuodžiangozaver in kentrozaver.
2. Ankilozavri
Ankilozavri so bili najbolj zastopani proti koncu krede. Imeli so močan naglavni oklep in so tudi na hrbtu in na reppu nosili težke oklepne plošče. Te so bile prekrite z usnjato kožo in dodatno opremljene z bodicami in grbami. K temu podredu sta spadali dve družini: nodozavridi in ankilozavridi.
O najstarejših nodozavridih vemo danes le malo. Znano je, da so imeli majhno glavo in oklepno telo. Čokate široke noge so morale nositi težko breme oklepa. Od ankilozavridov so se razlikovali po tem, da so nodozavridi imeli gibljiv konec repa, na koncu katerega ni bilo ”gorjače”.
Zgornja slika predstavlja nodozavra, spodnja pa ankilozavra.
3. Ceratopsi
Ceratopsi so bili rogati rastlinojedi dinozavri, ki so imeli oklep le okoli glave. Najstarejši predstavniki so bili člani družine protoceratopidov. Domnevajo, da se je razvila iz psitakozavridov (imenujemo jih tudi papagajski dinozavri). Tu gre za primitivne rogate zavre, ki so se premikali zvečine po vseh štirih, rogov niso imele vse vrste. Na splošno so bili manjši od poznejših ceratopidov.
Družino ceratopidov so doslej našli le v Severni Ameriki. Ti dinozavri so nosili svoja masivna telesa na štirih stebrastih nogah. Značilni za te vrste so bili različno veliki tilnični ščiti in čelni rogovi. Imeli so ostre čeljusti brez zob.
4. Ornitopodi
Ornitopodi so bili dvonogi rastlinojedci in relativno majhni ter urni. Zelo so bili podobni kelurozavridom, ki so spadali k teropodom. Delimo jih na družine fabrozavridov, heterodontozavridov, pahikefalozavridov, hipsilofontidov in igvanodontidov.
V družino fabrozavridov spadata med drugimi tudi bolj znana ehinodont in lesotozaver, k družini heterodontozavridov pa sta spadala pizanozaver in heterodontozaver.
Pahikefalozavridi so bili dinozavri z masivno temenico. Poleg kupolaste temenice so imeli ti zavri odebeline na glavi oz. na gobcu zadaj in ob straneh v obliki vratnih gub ali ogrlic. Posebno velik predstavnik je pahikefalozaver, ki je živel v pozni kredi.
Pomembno vlogo je igrala družina hipsilofontidov. Te živali so spominjale na današnje gazele in so se zelo razširile po vseh celinah. Iz njih so se verjetno razvili dve nadaljnji družini, hadrozavri in igvanodonti. Hadrozavri, imenovani tudi račjekljuni dinozavri, so imeli na glavi in hrbtenici različne grbe in grebene. Njihova skupna značilnost so bili široki, sploščeni gobci z brezzobimi kljuni. Zadaj, v zgornji in spodnji čeljusti so imeli več vrst kočnikov. Pripadniki te družine so bili koritozaver, parazavrolof in edmontozaver.
Družina igvanodontidov je bila široko razširjena. Imeli so štorasto zgradbo telesa, tako da so lahko hodile le počasi. Večinoma so se premikali po vseh štirih, a so se lahko postavili tudi le na zadnje noge.
