Rastlina, na kateri se bohotijo barvni feferoni (Capsicum annuum L.), zraste tudi do dva metra visoko. Odvisno od sorte cvetijo spomladi ali poleti. Če nimamo svojega vrta, jih brez težav vzgojimo v lončku ali koritu. Tako se že februarja začnemo pripravljati na novo sezono. V lonček z bogato prstjo posejemo pol centimetra globoko 3 do 4 semena. Imamo ga na temperaturi vsaj 21 stopinj, pozneje, ko naši sejančki rastejo, pa je lahko nekoliko nižja. Ko rastline zrastejo do okoli 5 centimetrov, vsako posadimo v svoj lonček. Spomladi, ko je zunaj že dovolj toplo, sadike presadimo na vrt ali v večje posode, ki jih prestavimo na prosto.
Zadosti vode
Tako kot pri večini rastlin z zalivanjem ne smemo pretiravati, a hkrati moramo paziti, da se zemlja ne izsuši. Dovolj moramo zalivati predvsem med cvetenjem in ko se začnejo oblikovati plodovi. V vročini in suši je to pomembno zlasti zato, ker tako preprečimo odpadanje nedozorelih plodov. Prav tako ne bo škodilo, če jih prekrijemo s slamo. Feferone v lončku pa poleti popršimo s postano vodo, da bodo imeli dovolj vlage.
Veliko vitamina C
Vsebujejo veliko vitamina C, celo več kot agrumi. Poleg tega vsebujejo kalij, magnezij in železo ter nam zato pomagajo krepiti imunski sitem. Poživljajo krvni obtok ter pospešujejo prekrvavitev in prebavo. Vsebujejo snov kapsaicin, ki med drugim pospeši srčni utrip, zaradi česar se začnemo potiti, kar nam pomaga pri vročini. Z uživanjem feferonov pa ne smemo pretiravati, saj v večjih količinah lahko razdražijo prebavila, ledvice in mehur.
Potrebujemo:
Feferone po dolgem prerežemo, odstranimo semena in na drobno narežemo. Sesekljamo čebulo in česen, papriko in paradižnik pa narežemo na kocke. V ponvi segrejemo olje in prepražimo čebulo. Dodamo narezano zelenjavo, česen ter odcejeno koruzo. Pražimo 5 do 10 minut. Dodamo še paradižnikovo mezgo in vino. Pustimo, da prevre, nato začinimo s soljo, poprom in ščepcem origana. Omaka se bo odlično podala k testeninam. |
Bolj zreli, bolj pikantni
Gladka in svetleča koža je znak zrelih feferonov. Če jih po tem, ko so že dozoreli, še pustimo na rastlini, bodo postali še bolj pekoči. Pekoče snovi so zlasti v semenih, zato je najbolje, da jih odstranimo, če se nam zdi, da so prehudi. Ko jih čistimo in režemo, so skoraj nepogrešljiv pripomoček rokavice. In ne drezajmo z roko okoli oči, ust in nosa, ker nas bo peklo. Če smo bili vseeno malo neprevidni, spirajmo oči in nosno sluznico z vodo. Ta pa nam ne bo pomagala pri pekočem občutku v ustih. Pomagati si moramo z mlekom, jogurtom, kislo smetano ali s kosom kruha.
Sušeni in v kisu
Poleg svežih feferonov ali kuhanih v prikuhah uživamo tudi vložene v kisu in posušene. Za vlaganje izberemo čim bolj sveže, ki jih dobro operemo in tesno zložimo v steklene kozarce. Prelijemo jih z mešanico dveh tretjin prekuhane vode in eno tretjino alkoholnega kisa. Sol in poper dodamo po okusu. Kozarce nepredušno zapremo ter jih postavimo na temno in hladno mesto. Mirovati jih pustimo vsaj mesec dni. Za sušenje izberemo dobro zrele plodove. Sušimo cele, ko so posušeni, pa jih opečemo v ponvi. Nato jih prelomimo, odstranimo semena in preostali del zmeljemo v kavnem mlinčku ter shranimo v zaprti posodi. Lahko jih tudi zamrznemo. Feferone blanširajmo v vreli vodi 3 minute, nato pa jih ohladimo v veliki posodi z ledeno hladno vodo.
In še nasvet. Če so se vam na kosilo napovedali nezaželeni obiski, semena pustite v feferonih, še posebno če prihajajo ljubitelji hrane bolj milega okusa. Kar dolgo jih ne bo več na spregled.
