Dne, 13.7.2023, smo na tiskovni konferenci v Tropski hiši predstavili mednarodni, izobraževalni in naravovarstveni projekt z naslovom ‘Lori, skrivnostni samotar’. Pred tedni smo namreč iz živalskega vrta Leipzig ZOO v Nemčiji sprejeli odraslega samca pritlikavega počasnega lorija (Xanthonycticebus pygmaeus). Poimenovali smo ga Chí (pomen: volja, duh). Gre za ogroženo vrsto polopice, ki v naravi poseljuje območja Vietnama, Kambodže, Laosa in Kitajske. Z novo vrsto smo postali del evropskega vzrejnega programa (EEP) za zaščito te ogrožene vrste v sklopu Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA). Prav tako v Tropski hiši sodelujemo z naravovarstvenimi centri v naravnem okolju. S projektom ‘Lori, skrivnostni samotar’ smo zavetišču primatov v Vietnamu pomagali zgraditi pol divjo ogrado za rehabilitacijo zaplenjenih živali črnega trga.
PRITLIKAVI POČASNI LORI
Pritlikavi počasni lori (Xanthonycticebus pygmaeus) je vrsta primata, ki ga znanstveniki umeščajo v skupino strepsirinov oz. skupino polopic in skupino počasnih lorijev z 8 vrstami. Glavni značilnosti polopic sta smrček in glavnikasti sekalci v ustih.
V naravi pritlikavi počasni lori poseljuje območja Vietnama, Laosa, Kambodže in Kitajske, vzhodno od reke Mekong. Vrsto najdemo v različnih gozdnih habitatih, vključno s tropskimi suhimi gozdovi, pol zimzelenimi in zimzelenimi gozdovi. Je nočna žival z manjšim teritorijem. S počasnimi gibi se premika po vejah dreves in išče hrano. Za razliko od drugih primatov ne skače. Običajno je lori samotar, predvsem odrasli samci, samice z enim ali dvema mladičema pa se združujejo v družinske skupnosti. Posamezni osebki zrastejo od 19 do 23 cm. Rep je zelo kratek in neopazen. V povprečju tehtajo le okrog 450 gramov.
Prehrano pritlikavega počasnega lorija sestavljajo sadje, žuželke, manjši vretenčarji, smole, drevesni sokovi in nektar cvetov. Hrano, predvsem drevesne smole, lori postrga z glavnikastimi sekalci. Loriji so edini primati, ki proizvajajo strup. Na notranji strani komolcev se nahaja strupna žleza, ki jo lori poliže in se nato brani z ugrizom. Pritlikavi počasni lori se pari enkrat na leto, včasih manj. Samica skoti enega ali dva potomca po povprečnem obdobju brejosti šestih mesecev.
Mladiči se prvih nekaj dni oklepajo maminega trebuha, mamino mleko pa sesajo v povprečju do 4,5 meseca. Mladiči z mamo ostanejo do 8. meseca. Samice dosežejo spolno zrelost pri približno 9 mesecih, samci pa kasneje – pri približno 18–20 mesecih.
Življenjski prostor pritlikavega počasnega lorija se je močno zmanjšal zaradi obsežnega krčenja gozdov predvsem med vietnamsko vojno. Obsežen lov na lorije za namene tradicionalne kitajske medicine je prav tako eden izmed glavnih vzrokov za krčenje populacije. Pritlikavi počasni lori je ogrožen zaradi lova, črnega trga z eksotičnimi živalmi in uničevanja življenjskega prostora. Vrsta je tako uvrščena na listo CITES (Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami), leta 2020 pa jo je Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) uvrstila med ogrožene vrste živali.
LORI V TROPSKI HIŠI
Pred tedni smo iz živalskega vrta Leipzig ZOO v Nemčiji v Tropsko hišo sprejeli odraslega samca pritlikavega počasnega lorija (Xanthonycticebus pygmaeus). Poimenovali smo ga Chí (pomen: volja, duh). Samec je k nam prišel po priporočilu koordinatorke vrste. Tako smo še z eno vrsto postali del evropskega vzrejnega programa (EEP) za zaščito te ogrožene vrste pod okriljem Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA).
»Ker je pritlikavi počasni lori v naravi ogrožena vrsta, njihovo število pa iz dneva v dan pada predvsem zaradi krčenja njihovega življenjskega prostora in lova, tudi za namene kitajske medicine, je vzreja te živalske vrste v umetnem okolju ključna za preživetje vrste. Tropska hiša je tako postala 14. institucija, ki vzreja pritlikavega počasnega lorija v Evropi v sklopu programa EEP, koordiniranega programa za preživetje ogroženih vrst živali.« Je povedal Simon Cirkulan, direktor Tropske hiše.
Chí se je na nov dom zelo dobro privadil. V Tropski hiši smo mu uredili prostorno ogrado s številnimi plezali in skrivališči. Ograda mora biti ustrezno ogreta, prav tako pa mu zagotavljamo ustrezno vlažnost. Oskrbniki loriju vsak dan pripravijo obrok žuželk in občasno ostalih manjših živali, na jedilniku pa ne sme manjkati sadje ter plodovna zelenjava. Pomemben dodatek prehrani so drevesni sokovi, na primer smole dreves.
Ker je pritlikavi počasni lori nočna žival, ga v Tropski hiši čez dan redko opazimo. Zbudi se ob večeru in se odpravi na sprehod. Lorija največkrat opazujemo v posebnih programih Tropske hiše, na primer v edinstvenem programu Tropska hiša ponoči. Gre za voden program in delavnico, kjer spoznamo življenje nočnih živali, na primer moholijevih galagov, pritlikavih polhov, voščenih reg, pritlikavega počasnega lorija in mnogih drugih. Nekatere živali, kot so mali madagaskarski tenrek, kraljevi piton in afriška železna kačica, pa pobližje spoznamo in tudi pobožamo. Več o programu: Tropska hiša ponoči.
VAROVANJE LORIJEV V NARAVI
Tropska hiša sodeluje tudi pri projektih varovanja lorijev v naravi. Tokrat smo v sodelovanju s Centrom za reševanje ogroženih primatov EPRC iz Vietnama pomagali pri financiranju in postavitvi pol divje ograde za zasežene lorije na črnem trgu. Center namreč zasežene primate, med njimi tudi pritlikave počasne lorije in bengalske lorije rehabilitira in postopoma navaja na naravno okolje. Loriji se v pol divji ogradi ponovno naučijo najti hrano v naravnih razmerah in urijo svoje plezalne veščine. Iz centra so v lanskem leti po rehabilitaciji uspešno v naravo naselili 15 lorijev.
