Kurentovanje je bilo opisano kot ena izmed desetih najboljših evropskih prireditev in sega nazaj v poganska plemena. Izvor prireditev Kurentovanje ni v celoti pojasnjen, saj naj bi se razvil iz zgodnjih slovanskih, keltskih in ilirskih tradicij. Ime festivala je vzeto iz osrednjega pustnega značaja Kurent. V starih časih je veljalo, da ima Kurent moč, da odganja zimske mesece. V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam tako predstavljamo razvoj kurentovanja skozi zgodovino oziroma kakšen pomen ima v današnjem času.
Točen izvor in časovno obdobje nastanka koranta sicer nista povsem znana, obstaja pa najbrž že od prvih naselbin Ptujskega območja. Zgodovinarji si niso povsem enotni, saj obstaja več teorij. Prvi zapisi iz leta 1610 sicer pričajo, da so na Ptuju že imeli prve pustne igre, a jih neka protireformacijska oblast nemudoma prepovedala, češ da meščani živijo v nasprotju s krščanskimi vrednotami.
Kurentovanje je največji slovenski pustni karneval, ki organizirano poteka že od leta 1960. Nastalo je na pobudo lokalnega zanesenjaka Draga Hasla in somišljenikov, ki so ga prvič organizirali skupaj z Zgodovinskim društvom Ptuj.
V naslednjih letih sta Kurentovanje organizirala Zgodovinsko društvo Ptuj in Zavod za turizem skupaj z raznoraznimi odbori. Leta 1994 kurentovanje doživi največjo spremembo v svoji zgodovini. Kurentovanje se raztegne na 11 dni.
Tista nekdanje korantova oprava ali maska je bilo nekoliko drugačna, precej skromnejša kot je danes in narejena predvsem po lastni želji. Danes pa je korant oblečen v ovčji kožuh, za pasom ima obešeno verigo z točno petimi kravjimi zvonci. Njegov ponos pa je čim večje število robcev za pasom. V rokah nosi ježevko. Ta oprava je precej bogatejša in razkošnejša od tistih prvotnih starih pristnih korantovih oprav pred in takoj po vojni.