Zaradi koronavirusa nad severno Italijo manj onesnažen zrak
Zaradi karantene je manj prometa in industrijske dejavnosti.
Odpri galerijo
Satelitski podatki o onesnaženosti zraka. FOTO: Esa
Satelitski podatki so že nad Kitajsko, ko se je soočala z najhujšim razmahom širjenja novega koronavirusa, zaznali, da zmanjšana dejavnost ljudi vodi v izboljšanje stanja ozračja. Podobno se zdaj slika tudi nad Evropo, učinek izrednih razmer in karantene pa je še posebej izrazit nad severnim delom Italije.
Evropska vesoljska agencija je postregla s podatki satelita Copernicus Sentinel 5P, ki kažejo nižjo onesnaženost zraka v Italiji, še posebej jasen je padec emisij dušikovega dioksida.
V animaciji so prikazane emisije dušikovega dioksida, ki nastaja v večini procesov izgorevanja, v katerih je oksidant zrak. Najbolj izstopajoči viri so motorji z notranjim zgorevanjem in termoelektrarne. Za primerjavo so podani podatki od januarja do marca.
»Čeprav bi lahko nekaj odstopanj pri podatkih pripisali oblačnosti in spremenljivemu vremenu, menimo, da je lepo viden sovpad padca emisij in odrejene karantene, zaradi katere je manj prometa in industrijske dejavnosti,« je poudaril Claus Zehner, vodja odprave.
Copernicus Sentinel 5P je opremljen z vrhunskim instrumentom tropomi, ki zaznava onesnaženost zraka iz vesolja. S satelitom tako merijo količine dušikovega dioksida, formaldehida, žveplovega dioksida, metana, ogljikovega oksida in aerosolov. Plini in delci imajo negativen učinek na naše zdravje, pa tudi na podnebje.
Tudi prihodnja dva Sentinela 4 in 5 bosta opremljena s senzorji za zaznavanje onesnaževal v zraku. Štirico bodo izstrelili predvidoma leta 2023, petico pa prihodnje leto. V pripravi je še Sentinel 6, ki bo spremljal višino gladine oceanov. Izstrelili ga bodo leta 2026.
Evropska vesoljska agencija je postregla s podatki satelita Copernicus Sentinel 5P, ki kažejo nižjo onesnaženost zraka v Italiji, še posebej jasen je padec emisij dušikovega dioksida.
V animaciji so prikazane emisije dušikovega dioksida, ki nastaja v večini procesov izgorevanja, v katerih je oksidant zrak. Najbolj izstopajoči viri so motorji z notranjim zgorevanjem in termoelektrarne. Za primerjavo so podani podatki od januarja do marca.
»Čeprav bi lahko nekaj odstopanj pri podatkih pripisali oblačnosti in spremenljivemu vremenu, menimo, da je lepo viden sovpad padca emisij in odrejene karantene, zaradi katere je manj prometa in industrijske dejavnosti,« je poudaril Claus Zehner, vodja odprave.
Copernicus Sentinel 5P je opremljen z vrhunskim instrumentom tropomi, ki zaznava onesnaženost zraka iz vesolja. S satelitom tako merijo količine dušikovega dioksida, formaldehida, žveplovega dioksida, metana, ogljikovega oksida in aerosolov. Plini in delci imajo negativen učinek na naše zdravje, pa tudi na podnebje.
Tudi prihodnja dva Sentinela 4 in 5 bosta opremljena s senzorji za zaznavanje onesnaževal v zraku. Štirico bodo izstrelili predvidoma leta 2023, petico pa prihodnje leto. V pripravi je še Sentinel 6, ki bo spremljal višino gladine oceanov. Izstrelili ga bodo leta 2026.
