Andrej Štremfelj v družbi največjih
Prvi Slovenec z zlatim cepinom za življenjsko delo
Odpri galerijo
Andrej Štremfelj združuje igrivost z modrostjo. Foto Dejan Javornik
Alpinist Andrej Štremfelj je dobitnik zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu. Piolet d'Or je nagrada francoske revije Montagnes za izstopajoče alpinistične dosežke, ki jo podeljujejo od leta 1992. Prejelo ga je že sedem slovencev, prvi pa je bil leta 1992 prav Andrej Štremfelj v navezi z Markom Prezljem.
Na septembrski podelitvi bo zdaj Štremfelj postal tudi prvi slovenski alpinist, ki bo to prestižno priznanje prejel za življenjsko delo. S tem se bo postavil ob bok res eminentni druščini plezalcev; za življenjske dosežke v alpinizmu so bili doselj nagrajeni Walter Bonatti, Reinhold Messner, Doug Scott, Robert Paragot, Kurt Diemberger, John Roskelley, Chris Bonington, Woyciech Kurtyka in lani Jeff Lowe.
"Njegov odnos do alpinizma in tudi do življenja je obenem svež in zrel," je v uvodu k obrazložitvi zapisal njegov prijatelj in soplezalec Marko Prezelj, ki je zlati cepin za dosežke prejel že štirikrat. Prezelj je zapis zaključil z besedami, da Andrej še vedno zna povezovati igrivost z odgovornostjo, zaradi česar je dočakal zrela leta zadovoljen in srečen.
Štremfelj se je v slovensko alpinistično zgodovino vpisal leta 1979, ko sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca stopila na vrh Everesta. Leta 1990 sta se na najvišjo goro povzpela z ženo Marijo in postala prvi zakonski par na strehi sveta. Povzpel se je še na sedem drugih osemtisočakov: Gašerbrum I, Broad Peak, Gašerbrum II, Šiša Pangma, južni vrh Kangčendzenge, Čo Oju in Daulagiri.
Udeležil se je več kot 20 odprav v nepalski Himalaji ter kot inštruktor deloval v slovenski šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu. Plezal je tudi v Patagoniji, Pamirju in ZDA. "To je priznanje za vse, kar sem naredil, zgolj zato, ker rad plezam, zato sem ga vesel," je za Planinsko zvezo Slovenije dejal Štremfelj, ki se mu je PZS lani poklonila s priznanjem za življenjsko delo na področju alpinizma.
Na septembrski podelitvi bo zdaj Štremfelj postal tudi prvi slovenski alpinist, ki bo to prestižno priznanje prejel za življenjsko delo. S tem se bo postavil ob bok res eminentni druščini plezalcev; za življenjske dosežke v alpinizmu so bili doselj nagrajeni Walter Bonatti, Reinhold Messner, Doug Scott, Robert Paragot, Kurt Diemberger, John Roskelley, Chris Bonington, Woyciech Kurtyka in lani Jeff Lowe.
Prvi Slovenec na Everestu
"Njegov odnos do alpinizma in tudi do življenja je obenem svež in zrel," je v uvodu k obrazložitvi zapisal njegov prijatelj in soplezalec Marko Prezelj, ki je zlati cepin za dosežke prejel že štirikrat. Prezelj je zapis zaključil z besedami, da Andrej še vedno zna povezovati igrivost z odgovornostjo, zaradi česar je dočakal zrela leta zadovoljen in srečen.
Štremfelj se je v slovensko alpinistično zgodovino vpisal leta 1979, ko sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca stopila na vrh Everesta. Leta 1990 sta se na najvišjo goro povzpela z ženo Marijo in postala prvi zakonski par na strehi sveta. Povzpel se je še na sedem drugih osemtisočakov: Gašerbrum I, Broad Peak, Gašerbrum II, Šiša Pangma, južni vrh Kangčendzenge, Čo Oju in Daulagiri.
Udeležil se je več kot 20 odprav v nepalski Himalaji ter kot inštruktor deloval v slovenski šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu. Plezal je tudi v Patagoniji, Pamirju in ZDA. "To je priznanje za vse, kar sem naredil, zgolj zato, ker rad plezam, zato sem ga vesel," je za Planinsko zvezo Slovenije dejal Štremfelj, ki se mu je PZS lani poklonila s priznanjem za življenjsko delo na področju alpinizma.
