Tiskane izdaje
Navdušenje nad gojenjem pekočih čilijev med slovenskimi poročenimi moškimi vse bolj nadomešča željo po nadležnem lastništvu ostrega psa.
S psom je sicer vsaj toliko skrbi kot s čiliji, a ti vsaj ugrizniti ne morejo nikogar. Čeprav, roko na srce, tudi čiliji izvabijo prenekatero solzo.
Odkritje, da v našem podnebju čiliji prav dobro uspevajo in tudi, da je vrst rastline capsicum okoli 36, sort pa več kot deset tisoč, je botrovalo domači odločitvi, da morajo okolihišne cvetlice in zelenjava čilijem odstopiti nekaj prostora.
Lani so nam zrasli v koritih na eni izmed okenskih polic. Letos je 12 z vseh vetrov nabavljenih sort čilijev zasedlo še več polic, eno izmed gredic v vrtu, rob potke pred zimskim vrtom in po daljšem družinskem prepričevanju so čiliji z balkonske ograje pregnali še običajne balkonske rože.
O tem, kakšna je letošnja bera ljubiteljsko vzgojenega čilija, kakšne vse moške zgodbe krožijo o tej pekoči rastlini in za kaj vse je koristna, poroča Brane Piano v Nedelu.
Tako hudih, kot je ta, pa še ne sadi:
