Osnovna Šola Šenčur

Pipanova C. 43

4208, Šenčur

seminarska naloga iz računalništva

Kače

Učenec: Žan Egart 7.a Učiteljica: Janja Gorjanc

3. maj 2021
 POVZETEK

Predstavil vam bom kače, kako živijo, njihovo razmnoževanje, kako je zgrajena in kje prebiva
 UVOD
To temo sem si izbral ker me kače zanimajo in v njih tudi nekaj že vem.

Najbolj mi je všeč drevesni piton(vrsta kače).

 ZGRADBA IN RAZVOJ
Kačine luske so iz roževine ali keratina. To je beljakovinska snov, ki sestavlja tudi lase, nohte, kopita
in razne druge zunanje dele vretenčarskega telesa. Pri kačah so luske pogosto gladke in prelivajočih se
barv. Kače se levijo in odvržejo staro kožo z luskami vred ( kačji lev). Imajo dobro razvito hrbtenico,
ki lahko ima prek 450 vretenc. Na vsako vretence se pripenja par reber. Iztrebki prebavil ter izločki
sečil in jajčeca oz. semenčice iz spolnih organov se izločajo v skupno kloako. Kače nimajo nog ali pa
so zelo okrnjene. Imajo značilno razcepljen in izredno gibljiv jezik. Z njim hitro opletajo ter iz okolja
prenašajo kemijske molekule do posebnega vonjalnega organa na ustnem nebu. Oploditev je pri kačah
notranja. Nekatere vrste kač se parijo v velikih skupinah takoj spomladi, ko prilezejo iz prezimovališč.
Jajca največkrat odložijo v talne razpoke ali v trohneče rastline. Jajca so pred izsušitvijo in
mehanskimi poškodbami dobro zaščitena z apnenčasto ali usnjasto lupino. Znotraj lupine je zarodek,
obdan s posebno membrano(amnion),s pomočjo katere diha. V drugi membranski vreči ( alantois ) pa
se zbirajo razne odpadne snovi, ki nastajajo ob razvoju zarodka. Pri mnogih vrstah kač ostajajo
oplojena jajca v jajcevodih, dokler se zarodki popolnoma ne razvijejo. Te živali so jajcerodne ali
ovoviviparne in mladiči prilezejo iz jajc takoj potem, ko samica jajca odloži.
 RAZVOJNI KROG
Samec ima organ, s katerim samico osemeni neposredno. Za plazilce je, kot za ptiče in sesalce,
značilno amniotsko jajce. Iz zarodka izraščajo membrane, ki ščitijo zarodek in obdajajo rumenjak, ki
predstavlja poleg rumenjaka zarodkovo zalogo hrane. Beljak vsebuje tudi velike količine vode.
Plazilsko jajce ima lupino, ki zarodek varuje in je hkrati prepustna za zrak. Plodnikova membrana
(amnion), obdaja jajčni mehur ali plodovnik (amnionska votlina). V njem je plodovnica (amnionska
tekočina), v kateri se razvija zarodek (embrio). Zarodek je podoben staršem, le da je manjši.
 OKOSTJE
Ker so okončine, in pri večini kač tudi oplečje in okolčje, zakrneli, je hrbtenica osrednji del okostja.
Ta je zelo gibljiva. Vretenca so ojačana, tako da so lahko trdna opora mišicam. Na hrbtenici ločimo
vratna, prsna, ledvena, križna in repna vretenca. Sklep nosača, prvega vratnega vretenca, z glavo je
enojen. Drugo vratno vretence je okretač. Rebra so vzdolž vsega trupa, celo na repnem delu hrbtenice.
Nimajo grodnice. Zgornja in spodnja čeljust s rahlo povezani med seboj, tako se lahko usta na široko
odprejo. ta samo rahlo povezani med seboj, tako se lahko usta na široko odprejo.
 BIVALIŠČE IN RAZŠIRJENOST
Vsi današnji plazilci so poikilotermne ali ektotermne živali, zato je vzdrževanje njihove telesne
temperature odvisno od temperature okolja. Takšnim živalim pravimo tudi mrzlokrvne in zanje je
značilno, da same iščejo primerno topla mesta. Kadar je njihovo telo preveč ohlajeno, si poiščejo
topla mesta, pregrevanje telesa pa preprečijo tako, da si poiščejo hladnejše mesto. Za večino
plazilcev je najprimernejša telesna temperatura 25-30 °C. Pri nižjih temperaturah telesa se upočasni
telesna presnova in živali postanejo lenobe. Pri kačah se telesna presnova v hladnejših delih leta
izredno zmanjša in živali preidejo v zimsko spanje(hibernacija).Pred tem si poiščejo primerno
prezimovališče v votlinah ali pa se zakopljejo v zemljo ali blato. Zaradi za vodo neprepustne kože in
zaradi ledvic, ki porabijo zelo malo vode, so plazilci osvojili tudi bolj sušnata in vroča območja Zemlje
 NOTRANJI ORGANI
Zaradi načina premikanja ni v dolžino iztegnjeno le telo, ampak tudi notranji organi. Pokrnelo je tudi
eno pljučno krilo. Požiralnik pri kačah meri do tretjine celotne dolžine. Konča se v dolgem želodcu, ki
se lahko raztegne podobno kot požiralnik, če žival pogoltne večje zalogaje. Tudi drugi notranji organi
so dolgi in ležijo drug za drugim. Debelo črevo se izliva v stok. Dvokrpa jetra ležijo pred želodcem,
trebušna slinovka pa v pentlji tankega črevesa. Ob hrbtenici ležita ploščati in krpasti ledvici.
Sečevoda se ločeno izlivata v stok. Srce je loče preddvorov in delno tudi prekatov. Arterialna in
venozna kri še nista popolnoma ločeni.
 PREHRANA
Plazilci so večinoma mesojede živali. Prehrana življenjskem okolju, tako da je njihov plen lahko vsaka
žival, ki je manjša od njih. Kače pogoltnejo cele živali. To jim omogočajo izredno elastične vezi med
spodnjo čeljustjo in lobanjo, zaradi katerih lahko kače zelo na široko odprejo usta. Velike anakonde
in pitoni lahko pogoltnejo celo blizu 50 kg težke in kot mlada koza ali srna velike živali. Jamičarke ali
klopotače ter udavi zasledijo svoj plen s pomočjo posebnih čutilnih organov v jamicah na sprednjem
delu glave. S temi čutili lahko zaznajo celo temperaturne razlike do 0,2°C. Morske kače imajo
posebne prilagoditve za izločanje odvečnih količin soli, ki jo dobivajo iz hrane in morske vode.
 KAČJI STRUP
Žleze slinavke so pri mnogih vrstah kač spremenjene v strupne žleze in izločajo močan strup.
Kemijska sestava strupa je zelo različna. Izloček strupnih žlez nekaterih vrst kač je sestavljen iz več
različnih beljakovinskih strupov, ki na druge živali različno učinkujejo. Ugriz strupene kače večinoma
povzroči mišično ohromelost in prepreči dihanje ali pa hudo poškoduje kri in druga telesna tkiva.
Čeprav na vsem svetu(predvsem pa na toplejših območjih)za posledicami kačjega pika vsako leto
umre več tisoč ljudi, strupene kače večinoma niso tako napadalne ter Pri večini strupenih kač so
strupne žleze povezane s posebnimi zobmi strupniki, ki so ponavadi večji od ostalih zob. Človeku so
najnevarnejše vrste strupenih kač z votlimi strupniki na prednjem delu gobca(gadi, kobre , jamičarke
ali klopotače).Ti strupniki so pri gadih in jamičarkah gibljivi in so v zaprtih ustih položeni na zgornjo
čeljust, pri odprtem gobcu pa se postavijo pokonci in so ob ugrizu takoj pripravljeni vbrizgati strup v
ranico.
VRSTE KAČ
Pri nas živi 11 vrst kač od tega so le tri strupene.

Naše strupenjače od daleč lahko prepoznamo po čokatem telesu in zelo kratkem, repa večinoma pa
tudi po značilnem cickcak vzorcu na hrbtu. Vendar je ta lahko pri nekaterih osebkih gada in pri
laškem gadu nepovezan in tvori prečne proge, pri obeh vrstah pa so pogosti tudi popolnoma črni
primerki brez vzorca.

• Modras (Vipera ammodytes)

• laški gad (Vipera aspis)

• navadni gad (Vipera berus) Polstrupene kače imajo strupnik nameščen globoko zadaj v ustni votlini
in zato človeku niso nevarne:

• črnostrel ali mačjeoka kača (Telescopus fallax) Popolnoma brez strupa so:

• progasti gož (Elaphe quatuorlineata)

• navadni gož (Elaphe longissima)

• kobranka (Natrix tessellata)

• smokulja (Coronella austriaca)

• belouška (Natrix natrix)

• črnica (Coluber viridiflavus)

• belica (Coluber gemonensis).

 VOHANJE
Kača voha, kadar iztegne iz gobca jezik. Kače namreč zelo dobro vohajo in na ta način iščejo hrano.
Jamičarke imajo za nosnicami čutne jamice , s katerimi zaznavajo spremembo temperature v okolju.
S tem čutilom lahko kača zasledi plen s stalno toplo krvjo celo v popolni temi
 PREMIKANJE
Za premikanje uporabljajo kače rebra, bočne mišice in trebušne luske ali pa katerokoli kombinacijo
omenjenih treh gibal. Rogata klopotača ali postranik iz južnih predelov ZDA in Mehike se premika z
bočnim zvijanjem in prestavljanjem telesa ter tako zmanjšuje stik z vročimi tlemi. Afriška črna
mamba in nekatere druge vrste kač lahko šinejo s hitrostjo do 16 km na uro, tako da s hitrim
premikanjem reber ´tečejo´ po podlagi. Morske kače imajo bočno sploščeno telo, prilagojeno za
zvijajoče se plavanje.
 Ugriz in posledice
Najhujše so posledice ugriza modrasa, vendar ugriz nobene od naših strupenjač za odraslega,
zdravega človeka ni smrtno nevaren. Pomembno je, da ohranimo mirno kri. Ugriznjeni ud takoj
prevežemo med mestom ugriza in srcem, vendar ne pretesno, da kri lahko vseeno kroži, in se
odpravimo k zdravniku. Ta bo rano primerno oskrbel in nas morda dan ali dva zadržal na opazovanju.
Tudi brez posebnega zdravljenja začneta boleča oteklina in hematom po nekaj dneh izginjati, vse
posledice ugriza pa izzvenijo najpozneje v mesecu dni. Protistrupa pri ugrizih naših kač danes ne
uporabljajo več, saj je alergijska reakcija nanj lahko nevarnejša od kačjega strupa.
 ZAKLJUČEK
Upam, da vam je bila moja seminarska naloga všeč. Iz seminarske naloge sem se naučil veliko o
kačah in njihovih navadah. Naučil sem se tudi veliko o oblikovanju.
Viri