PELINOLISTNA ŽVRKLJA (AMBROZIJA) Ambrosia artemisiifolia

<strong>PELINOLISTNA</strong> <strong>ŽVRKLJA</strong> (<strong>AMBROZIJA</strong>)<br />

<strong>Ambrosia</strong> <strong>artemisiifolia</strong><br />

Avtor: Nejc Jogan<br />

Slovensko ime: pelinolistna žvrklja, pelinolistna<br />

ambrozija<br />

Znanstveno ime: <strong>Ambrosia</strong> <strong>artemisiifolia</strong> L.<br />

peloda, zreli ženski koški ob koncu sezone<br />

odpadejo. Semena so zelo dolgo živea, v prsti<br />

ostanejo nekatera kaljiva celo ve desetletij.<br />

Površen pogled žvrklje nekoliko spominja na<br />

kako metliko ali drugo neugledno cvetoo<br />

»plevelno« rastlino, po obliki listov pa spominja<br />

na nekatere peline, ki so prav tako vetrocvetne<br />

košarnice<br />

Obmoje naravne razširjenosti: Severna<br />

Amerika<br />

Poti vnosa in širjenje: Vnos v Evropo in<br />

kasnejše širjenje nenamerno, kot plevelna<br />

primes žitu, oljnicam in ptiji krmi (Jehlik &<br />

Hejny 1974, Zalar 1983). Po ustalitvi se je vrsta<br />

širila vzdolž prometnih koridorjev, verjetno tudi<br />

s pomojo strojne košnje. Poleg prenosa z<br />

mehanizacijo je danes zelo pomemben za<br />

širjenje prenos kontaminirane prsti na velike<br />

razdalje.<br />

Opis: Pelinolistna žvrklja (družina košarnic,<br />

Asteraceae) je enoletnica, ki se pogosto<br />

pojavlja množino. V odvisnosti od gostote rasti<br />

je lahko razlino visoka in razrasla, v glavnem<br />

od nekaj dm do 2 m. Listi so spiralasto<br />

namešeni, veinoma dvakrat pernato deljeni z<br />

ozkimi suliastimi do rtalastimi roglji. Na vrhu<br />

poganjkov se razvije dolgo klasasto socvetje z<br />

moškimi koški, ti so kimasti, z zraslimi<br />

ovojkovimi listi in nekaj 10 moškimi cvetovi, iz<br />

katerih med cvetenjem molijo prašniki. Ženskih<br />

koškov je malo, razvijejo se nižje na poganjkih,<br />

obdani z nekaj podpornimi listi. Iz njih se<br />

razvije »plod«, ki je v resnici preobražen celotni<br />

ženski košek in vsebuje le eno rožko, torej eno<br />

samo seme. Ta »plod« je otrdel, z bodiastimi<br />

izrastki, kar nekoliko spominja na žvrkljo,<br />

kuhinjski pripomoek. Rastlina je vetrocvetka,<br />

pozno poleti in jeseni sproša ogromne koliine<br />

Vnos v ve evropskih držav že sredi 19. stoletja,<br />

na Poljsko celo v 17. stoletju.<br />

Širi se tudi po drugih zmerno toplih in toplih<br />

predelih sveta (Azija, Avstralija, J Amerika).<br />

Pojavljanje v Sloveniji: Od konca druge<br />

svetovne vojne do osemdesetih let 20. stoletja<br />

se je žvrklja pojavljala le prehodno, v glavnem<br />

zanešena kot primes ptije krme. V zadnjem<br />

desetletju prejšnjega stoletja pa se je v<br />

nižinskih predelih Slovenije naturalizirala,<br />

najprej v Prekmurju (Wraber 1983), nato pa po<br />

Tujerodne vrste: informativni listi izbranih invazivnih vrst 13

---

vseh nižinskih predelih Slovenije. Le redko in<br />

zaenkrat prehodno se pojavlja nad 600 m nad<br />

morjem (Jogan & Vreš 1998).<br />

Podobne vrste so nekatere druge sorodnice,<br />

kot na primer A. trifida, katerih pojavljanje v<br />

Sloveniji je zaenkrat le prehodno.<br />

Ekološke znailnosti<br />

Habitat: Predvsem suha ruderalna mesta. Ob<br />

cestah pogosto tvori strnjen pas vegetacije tik<br />

ob cestišu, prav tako po manj rabljenih delih<br />

železniških nasipov. Pojavlja se tudi že kot<br />

plevel na okopavinskih njivah, predvsem med<br />

koruzo. Od naravnih rastiš jo pogosto sreamo<br />

na suhih delih prodiš. Na dobro pognojenih<br />

tleh rase bolje, dobro prenaša tudi delno<br />

zasoljenost podlage zaradi zimskega soljenja<br />

cest.<br />

Je razmeroma šibko konkurenna v strnjeni<br />

vegetaciji, tako se množino pojavlja le na<br />

stalno mehansko motenih rastiših.<br />

Razmnoževanje in življenjski cikel: Kali<br />

v zaetku poletja, prepoznavna je že po<br />

znailno olistanih mladicah. Cveti pozno poleti<br />

in jeseni, na posamezni rastlini se najprej<br />

razvijejo in odprejo opazni moški koški. Semena<br />

obdana z otrdelim ovojkom ženskega koška<br />

odpadejo in lahko v prsti ohranijo kaljivost ve<br />

let, celo desetletij (Rich 1994). Za razvoj<br />

kalivosti je potrebna vsaj ena sezona mraza in<br />

moe.<br />

Vplivi tujerodne vrste<br />

Vplivi na biotsko raznovrstnost:<br />

Izpodrivanje avtohtone vegetacije suhih<br />

ruderalnih mest, bolj naravovarstveno<br />

problematina bi utegnila biti na suhih delih<br />

prodiš in ob morebitnem pojavljanju na suhih<br />

traviših, vendar slednje za zdaj ni verjetno.<br />

Vplivi na zdravje ljudi: Pelod žvrklje je<br />

mono alergogen in kot tak najpomembnejši<br />

povzroitelj jesenske oblike senenega nahoda, v<br />

velikih koliinah se pojavlja ves avgust in<br />

september, le malo pa od julija dalje (Kofol<br />

Seliger & al. 2004). Problematien je tudi<br />

prenos peloda z vetrom na dolge razdalje.<br />

Poroajo tudi o kožnih alerginih reakcijah<br />

zaradi stika z žvrkljo.<br />

Vplivi na gospodarstvo: Neposredno kot<br />

trdoživ plevel predvsem med koruzo, posredno<br />

preko pojava alergijskega senenega nahoda, ki<br />

povzroa resne težave velikemu številu ljudi.<br />

Ukrepi<br />

Preventivni ukrepi: V posameznih nižinskih<br />

predelih, kjer žvrklja še ni ustaljena, je nujno<br />

odstranjevanje rastlin takoj, ko se pojavijo.<br />

Najprej jih lahko priakujemo ob cestah in<br />

železnici.<br />

Odstranitev ali nadzor vrste: Zaradi zelo<br />

dolgožive zaloge semen v prsti je izkoreninjenje<br />

na obmojih, kjer se je naturalizirala, skorajda<br />

nemogoe. Z redno in pogosto košnjo se lahko<br />

zmanjšuje intenziteto cvetenja, saj se moški<br />

cvetovi razvijejo na vrhnjih delih poganjkov.<br />

Dolgorono košnja (ali drugo odstranjevanje)<br />

tudi osiromaši zalogo semen v prsti, vendar je<br />

treba s tem res redno nadaljevati ve let. Treba<br />

je raunati tudi z veliko sposobnostjo obnove<br />

nadzemnih poganjkov po košnji. Rono puljenje<br />

mladih rastlinic je uinkovito, vendar se po<br />

odstranitvi pojavijo nove kalice. Uporaba<br />

herbicidov se je obnesla.<br />

V nekaterih državah (npr. Anglija, Hrvaška) so<br />

sprejeli stroge predpise za zatiranje. Za leto<br />

2010 napovedujejo podobne predpise kot<br />

rezultat medresorskega sodelovanja tudi v<br />

Sloveniji.<br />

Viri<br />

Spletni viri:<br />

http://www.europealiens.org/pdf/<strong>Ambrosia</strong>_<strong>artemisiifolia</strong>.pdf<br />

http://www.ambrosiainfo.de/<br />

http://www.racchangins.ch/doc/fr/chercheurs/malher<br />

b/ambroisie.html<br />

Tiskani viri:<br />

Jehlik, V. & S. Hejny, 1974: Main Migration Routes of<br />

Adventitious Plants in Czechoslovakia. Folia<br />

Geobot. Phytotax., Praha 9: 241-248.<br />

Jogan, N. & B. Vreš, 1998: <strong>Ambrosia</strong> <strong>artemisiifolia</strong>:<br />

Hladnikia 10: 45-47. cobiss2: 8813017<br />

Kofol-Seliger, A., Miti, B. & Peternel, R., 2004:<br />

Ragweed (<strong>Ambrosia</strong> sp.) in Slovenia and Croatia.<br />

Abstract of the 9th international palynological<br />

congress; 2004 Jul 4-9; Granada.<br />

Rich, T. C. G., 1994: Ragweeds (<strong>Ambrosia</strong> L.) in<br />

Britain. Grana 33: 38-43.<br />

Vasi, O., 1990: <strong>Ambrosia</strong> trifida L. 1753<br />

(Asteraceae) - new adventive plant in Slovenia<br />

(Yugoslavia). Razpr. IV. razr. SAZU 31: 391-396.<br />

Wraber, T., 1983: Širjenje pelinolistne ambrozije v<br />

Sloveniji. Proteus 45 (8): 315-316.<br />

14 Tujerodne vrste: informativni listi izbranih invazivnih vrst

---

Zalar, S., 1983: Še o širjenju pelinolistne ambrozije. Proteus 46 (1): 45.<br />

Tujerodne vrste: informativni listi izbranih invazivnih vrst 15